Kot smo že videli pri drugih člankih, je duhovno čustvovanje stanje zaznavanja Božje prisotnosti vsepovsod okoli nas, v nas samih, pri drugih in tudi pri vsem neživem v vesolju. Čeprav nekateri na intelektualnem nivoju to razumejo, pa je to dokaj težko dejansko izkusiti. Za večino pa je zelo težko stalno živeti v skladu s takim razumevanjem, od trenutka do trenutka, iz dneva v dan.

Eden od zelo pomembnih razlogov za nesposobnost duhovnega čustvovanja je nizek duhovni nivo  povprečnega človeka. Izraz »povprečni človek« ne pomeni nič drugega kot samo povprečni duhovni nivo. V posvetnem življenju je tak človek lahko multi miljonar, predsednik države ali slavna oseba zabavne industrije. Stanje duhovnosti ljudi po svetu je v današnjem času okoli 20%, medtem ko je stanje Svetnika, ki je dosegel končno razsvetljenje (Moksha), 100%. Da se  duhovna praksa neovirano dogaja samo skozi duhovno čustvovanje, mora biti duhovni nivo iskalca najmanj 50%.  Podobno mora biti nivo iskalca vsaj 50%, de se prebudijo duhovna čustva samo skozi duhovno prakso. Za dosego tega nivoja mora posameznik ponavljati (čantati) Božje ime,  biti stalno v stiku s svetim (satsang) in stalno služiti z namenom širjenja duhovnosti (satseva). Tudi po tem, ko se prebudijo duhovna čustva, jih mora vsak neprestano negovati z izvajanjem duhovne prakse. Preberite tudi članek 'Sestava duhovnega čustvovanja'.

Pomembno je omeniti, da je zunanji izraz duhovnega čustvovanja komaj zaznaven. Preberite tudi članek 'Kakšne so manifestacije duhovnega čustvovanja?'. Pomembno je tudi merjenje našega duhovnega čustvovanja, da ga lahko dejansko vsakodnevno živimo. Nekdo lahko globoko občuti duhovno čustvo v obliki joka in njegove solze so hladne takrat, ko npr. obišče nek sveti kraj, ko se spomni na svojega dihovnega mojstra (Guruja) ali ko doživi neko duhovno izkušnjo. Pravi test, da nekdo duhovno čustvuje, bi bilo dejansko videnje Božje roke kako nas podpira celo takrat, ko doživljamo neprijetne življenjske trnutke. V takem primeru, ko bi dejansko storili vse kar je mogoče, bi bili sposobni popolne predaje take situacije pred noge Boga. Naslednji preiskus je opazovati naš odnos in obnašanje do drugih, posebno do tistih, ki se do nas vedejo negativno. Če se lahko zavemo, da je v trenutku, ko imamo opravka s takimi ljudmi, tudi v njih Božji princip, je to jasen dokaz našega duhovnega čustvovanja.

 

Sorodni članki

• Kaj je duhovno čustvo (bhāv)?

• Kakšna je razlika med duhovnim in običajnim čustvovanjem?

• Kakšne so različne manifestacije duhovnega čustvovanja?

• Kaj je duhovni nivo?

• Kdo je Svetnik?

• Kdo je Guru?